{"id":1311,"date":"2022-10-25T10:48:12","date_gmt":"2022-10-25T08:48:12","guid":{"rendered":"https:\/\/inoa.si\/wordpress\/?p=1311"},"modified":"2023-01-30T11:31:49","modified_gmt":"2023-01-30T10:31:49","slug":"carobna-narava-cezmejnega-prostora-med-crno-goro-in-srbijo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/inoa.si\/wordpress\/index.php\/2022\/10\/25\/carobna-narava-cezmejnega-prostora-med-crno-goro-in-srbijo\/","title":{"rendered":"\u010carobna narava \u010dezmejnega prostora med \u010crno goro in Srbijo"},"content":{"rendered":"

Moje petdnevno potovanje v \u010dezmejni prostor med \u010crno goro in Srbijo se pri\u010dne pri kanjonu reke Tare, ki velja s svojimi tudi do 1.300 m globine za najglobljega v Evropi. Rezervat reke Tare je pod za\u0161\u010dito Unesca in je resni\u010dno osupljiv. Imenujejo ga tudi solza Evrope. Obiskovalce s celega sveta navdu\u0161uje ponudba raftinga, zanimiva je tudi mogo\u010dna konstrukcija mostu, imenovanega Djurdjevica Tara, nekaj kilometrov stran od kraja Pljevlja.<\/p>\n

\"\"

Slavni most Djurdjevica Tara; Fotografija<\/em>: Tadeja Leskov\u0161ek<\/em><\/p><\/div>\n

Kraj Pljevlja, katerega simbol je lastovka, me sicer s svojimi industrijskimi objekti nekoliko preseneti, vendar o\u010dara vzdu\u0161je v starem mestnem jedru in \u010dudovit park Vodice, ki velja za enega najlep\u0161ih v \u010crni gori. Sprehod po parku je nadvse spro\u0161\u010dujo\u010d. Od tod se namenim do znane razgledne to\u010dke s pogledom na meandre reke \u010cehotine, v kateri se doma\u010dini poleti radi kopajo. Moja kon\u010dna postaja tega dne je eko kamp Djoga\u0161ka Vrela, kjer se dan v dru\u017ebi gosi, koko\u0161i in koz prevesi v ve\u010der in \u017eelodec prijazno zahvali gostiteljici, ki je pripravila slastno ve\u010derjo s postrvmi, doma\u010dim kruhom in zelenjavo z njenega vrta.<\/p>\n

V novem jutru je prvi cilj soteska Djalovici pri Bijelem Polju. To je del dr\u017eave, ki je poznan po kra\u0161kih pojavih in v bli\u017enji prihodnosti bo na voljo sodobna infrastruktura za ljubitelje podzemnega sveta.<\/p>\n

\"\"

Vra\u017eji Firovi; Fotografija: \u017deljko Madzgalj<\/em><\/p><\/div>\n

Nadaljujem proti kraju Ro\u017eaje, od koder grem naravnost proti legendarnemu domu kulture oz. restavraciji s preno\u010di\u0161\u010di Dermandoo, posebej poznanem po dobri hrani in ambientu. Ime je dobila po planini Dermando, za katero legenda pravi, da so na njej pokopani trije dobri ljudje, ki varujejo Ro\u017eaje pred vsemi zlimi pojavi.<\/p>\n

\u010ce se boste nahajali v Ro\u017eajah, boste zagotovo sli\u0161ali za znanega lokalnega planinskega vodi\u010da Semirja Kardovica. Nas je pospremil na Brahim Brijeg, od koder se lepo vidi planina Hajla, del gorskega masiva Prokletije, tudi nacionalnega parka. U\u017eivam v lepotah narave okoli sebe \u2013 vse povsod je polno gorskega cvetja in aromati\u010dnih nizkih borovcev.<\/p>\n

\"\"

Pogled na goro Hajla; Fotografija: Tadeja Leskov\u0161ek<\/em><\/p><\/div>\n

Nov dan me povede \u010dez mejo na srbsko stran, v kraj Tutin. Od tam pa preko vasi Draga na Mokro Goro v \u010dudovito divjo naravo, ki je v zgodnjem jesenskem \u010dasu odeta v pisane barve in polna gozdnega jagodi\u010devja. Nadvse prijazno me na to goro povedejo \u010dlani planinskega dru\u0161tva Beleg. Vas Mokra Gora, ki se sicer nahaja nekoliko stran, je bila leta 2021 uvr\u0161\u010dena v skupino najbolj\u0161ih turisti\u010dnih vasi s strani Svetovne turisti\u010dne organizacije pri Zdru\u017eenih narodih.<\/p>\n

\"\"

Mokra Gora; Fotografija: Ervin Had\u017ei\u0107<\/em><\/p><\/div>\n

Naslednji dan se iz Tutina odpravim v smeri kraja Sjenica do planote Pe\u0161ter, ki velja za eno najve\u010djih evropskih visoko-le\u017ee\u010do planot \u2013 nekako tako kot Tibet v Aziji. S svojim prostranstvom in veli\u010dino je nadvse fascinantna. Zaradi izjemne biotske raznovrstnosti, je Pe\u0161tersko polje razgla\u0161eno za specialni naravni rezervat in vklju\u010deno v mednarodne mre\u017ee za za\u0161\u010dito rastlin, ptic in metuljev. Ob Pe\u0161terskem jezeru opazujem ptice, ki se tukaj po\u010dutijo varno. Vzpetina Trojan, ki se vzdiguje nad Pe\u0161terskim poljem, je povezana z ugibanji o obstoju bogumilskega mesta, saj so v njeni bli\u017eini odkrili ste\u010dke -bogumilske kamnite nagrobnike. Zanimiva je tudi legenda o Gutavici \u2013 krpici prekletega gozda, iz katerega si doma\u010dini ne upajo vzeti niti stor\u017ea ali iglice, da jih ne bi doletela nesre\u010da.<\/p>\n

 <\/div>\n
\"\"

Konji v Djerekarah; Fotografija: Tadeja Leskov\u0161ek<\/em><\/p><\/div>\n

Zadnji dan mojega potovanja po teh manj poznanih krajih starodavnega tur\u0161kega San\u017eaka se namenim v Prijepolje, prijetno mesto ob reki Drini. V Srbiji je Prijepolje poznano predvsem po \u010dudoviti freski belega angela v samostanu Mile\u0161eva, kjer je na voljo tudi veliko preno\u010di\u0161\u010d. Mene pa pot v dru\u017ebi ljubiteljev narave zdru\u017eenja Jadovnik zanese na planino Jadovnik, kjer upravljajo krmilnico in opazovalnico za divjad in ptice. Do krmilnice radi pridejo medvedi, volkovi, lisice in jastrebi. Neokrnjena divja narava v tem delu Evrope je res navdih, ki obljublja mo\u017enosti razvoja kakovostnega trajnostnega turizma.<\/p>\n

\"\"

Beloglavega jastreba je pogosto mogo\u010de ujeti v objektiv v tem prostoru; Fotografija: Vjekoslav Joksimovi\u0107<\/em><\/p><\/div><\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Moje petdnevno potovanje v \u010dezmejni prostor med \u010crno goro in Srbijo se pri\u010dne pri kanjonu reke Tare, ki velja s svojimi tudi do 1.300 m globine za najglobljega v Evropi. Rezervat reke Tare je pod za\u0161\u010dito Unesca in je resni\u010dno osupljiv. Imenujejo ga tudi solza Evrope. Obiskovalce s celega sveta navdu\u0161uje ponudba raftinga, zanimiva je […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4],"tags":[],"class_list":["post-1311","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-tadeja-blog"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/inoa.si\/wordpress\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1311","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/inoa.si\/wordpress\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/inoa.si\/wordpress\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/inoa.si\/wordpress\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/inoa.si\/wordpress\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1311"}],"version-history":[{"count":22,"href":"https:\/\/inoa.si\/wordpress\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1311\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1341,"href":"https:\/\/inoa.si\/wordpress\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1311\/revisions\/1341"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/inoa.si\/wordpress\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1311"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/inoa.si\/wordpress\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1311"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/inoa.si\/wordpress\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1311"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}